-
1 dying
* * *I [dáiiŋ]nounumiranje; smrt; ugašanje; pojemanjeII [dáiiŋ]adjectiveumirajoč, pojemajoč, ugašajoč -
2 veil
[veil] 1. noun(a piece of thin cloth worn over the face or head to hide, cover, or protect it: Some women wear veils for religious reasons, to prevent strangers from seeing their faces; a veil of mist over the mountains; a veil of secrecy.) tančica2. verb(to cover with a veil.) zastreti- veiled* * *I [véil]nounkoprena, tančica, (žalni) pajčolan; figuratively krinka, maska, pretveza, plašč, zaščita, koprena; anatomy mehkonebni jeziček; lahka hripavostbeyond the veil figuratively po smrti, v onstranskem življenjulet us draw a veil over what followed — potegnimo kopreno čez to, kar je slediloto take the veil — iti v samostan, postati redovnica (nuna)II [véil]transitive verbzastreti, zakriti; figuratively prikriti, skri(va)ti svoje namenehe veiled his disappointment under a smile — prikril je svoje razočaranje z nasmeškom; intransitive verb postati nuna (redovnica) -
3 sword
[so:d](a weapon with a long blade that is sharp on one or both edges: He drew his sword (from its sheath) and killed the man.) meč- swordsman
- swordtail
- cross swords* * *[sɔ:d]1.nounmeč; sablja; slang bajonet; orožje; figuratively (vojaška) oblast, moč; uničenje z mečem; vojna, smrtat the point of the sword — na konici meča, figuratively z grožnjo vojne (smrti)the sword — vojaška oblast; vojna, klanjethe sword of the spirit religion božja besedacourt sword — meč, ki se nosi z dvorjansko oblekoto cross swords, to measure swords — prekrižati meče, spopasti se z meči, pomeriti se z mečito draw the sword — potegniti (izvleči) meč, začeti vojnoto put to the sword — obglaviti, usmrtiti (z mečem, s sabljo)to sheathe the sword — vtakniti meč v nožnico, nehati se vojskovati, nehati (končati) vojnoto throw one's sword into the scale figuratively podpreti svoje zahteve z mečem (orožjem), s silo;2.transitive verb (redko) posabljati, pobiti -
4 work
[wə:k] 1. noun1) (effort made in order to achieve or make something: He has done a lot of work on this project) delo2) (employment: I cannot find work in this town.) delo3) (a task or tasks; the thing that one is working on: Please clear your work off the table.) delo4) (a painting, book, piece of music etc: the works of Van Gogh / Shakespeare/Mozart; This work was composed in 1816.) delo5) (the product or result of a person's labours: His work has shown a great improvement lately.) delo6) (one's place of employment: He left (his) work at 5.30 p.m.; I don't think I'll go to work tomorrow.) delo2. verb1) (to (cause to) make efforts in order to achieve or make something: She works at the factory three days a week; He works his employees very hard; I've been working on/at a new project.) delati; priganjati k delu2) (to be employed: Are you working just now?) delati3) (to (cause to) operate (in the correct way): He has no idea how that machine works / how to work that machine; That machine doesn't/won't work, but this one's working.) delovati; upravljati4) (to be practicable and/or successful: If my scheme works, we'll be rich!) delovati5) (to make (one's way) slowly and carefully with effort or difficulty: She worked her way up the rock face.) s težavo napredovati6) (to get into, or put into, a stated condition or position, slowly and gradually: The wheel worked loose.) postajati bolj in bolj7) (to make by craftsmanship: The ornaments had been worked in gold.) izdelati•- - work- workable
- worker
- works 3. noun plural1) (the mechanism (of a watch, clock etc): The works are all rusted.) mehanizem2) (deeds, actions etc: She's devoted her life to good works.) dela•- work-box
- workbook
- workforce
- working class
- working day
- work-day
- working hours
- working-party
- work-party
- working week
- workman
- workmanlike
- workmanship
- workmate
- workout
- workshop
- at work
- get/set to work
- go to work on
- have one's work cut out
- in working order
- out of work
- work of art
- work off
- work out
- work up
- work up to
- work wonders* * *I [wə:k]noun(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja); plural stavbna dela, stavbišče; javna dela; military utrdbe, utrdbena dela; (singular construction) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna; technical mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos; plural religion dobra delain work — zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)out of work — brez dela, brezposeln, nezaposlena work of art — umetniško delo, umetninaearth works architecture zemeljska delairon works — talilnica železa, železarnaout works architecture zunanja delaupper works nautical nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubowood works — lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmetito be out of work — biti brez dela, biti brezposelnto be at work — delati, delovati, funkcioniratiit's all in the day's work — to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega delato give s.o. the works American colloquially ozmerjati, premlatiti kogato get ( —ali to set) to work — lotiti se dela, začeti delatito make sad work of it figuratively vse uničitito make short ( —ali quick) work of — hitro opraviti z, hitro obvladatiII() [wə:k]1.transitive verbdelati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati; poetically umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo); commerce poslovati, poslovno potovati (po nekem področju); slang prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati; mathematics izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga); slang prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, gonitito work o.s. to death — ubi(ja)ti se z delom, garatito work o.s. into s.o.'s favour — pridobiti si naklonjenost kake osebeto work o.s. into a rage — pobesnetito work a change — izvršiti, povzročiti spremembocan you work the screw loose? — lahko zrahljate vijak?to work a slave to death — do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delomservants are not worked now as they were formerly — od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekočit is a good scheme, but can you work it? — to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?to work one's passage nautical zaslužiti svoj prevoz z delomto work one's social relations in business — izkoriščati svoje družabne zveze poslovno;2.intransitive verbdelati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati; nautical križariti; besneti, biti razburkan (morje); figuratively krčevito delatiI tried but it did not work — poskušal sem, a ni se mi posrečiloto work loose — zrahljati se (vijak itd.)that won't work with me — to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni);
См. также в других словарях:
svój — svôja e zaim. (ọ ó) 1. izraža svojino osebka: to si lahko kupiš za svoj denar; imel je svojo mehanično delavnico; posodil ti bom svojo knjigo / pokazala je svoje roke / obleci svoj novi plašč / obdelovati svojo lastno zemljo 2. izraža splošno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kȍža — kȍž|a ž 〈G mn kôžā〉 1. {{001f}}organ koji je ujedno vanjska površina tijela čovjeka i životinje 2. {{001f}}taj dio tijela oderan sa životinje, sirov ili industrijski prerađen ∆ {{001f}}bijela (crna, žuta, crvena) ∼a boja puti čovjeka bijele… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
nàmrijēti — (komu, što) svrš. 〈prez. nȁmrēm, pril. pr. ēvši, imp. nàmri, prid. rad. nȁmro/nȁmr̄la ž, prid. trp. nȁmrijēt/nȁmr̄t〉 namijeniti što kome poslije svoje smrti; ostaviti (u nasljedstvo); namiriti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
namrijeti — nàmrijēti (komu, što) svrš. <prez. nȁmrēm, pril. pr. ēvši, imp. nàmri, prid. rad. nȁmro/nȁmr̄la ž, prid. trp. nȁmrijēt/nȁmr̄t> DEFINICIJA namijeniti što kome poslije svoje smrti, ostaviti (u nasljedstvo); namiriti ETIMOLOGIJA na + v.… … Hrvatski jezični portal
koža — kȍža ž <G mn kȏžā> DEFINICIJA 1. organ koji je ujedno vanjska površina tijela čovjeka i životinje 2. taj dio tijela oderan sa životinje, sirov ili industrijski prerađen SINTAGMA bijela (crna, žuta, crvena) koža boja puti čovjeka bijele… … Hrvatski jezični portal
življênje — a s (é) 1. pojav, ki se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: začetek življenja na zemlji; zakoni življenja / življenje na kopnem, v morju // kar se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: življenje v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pásti — pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
živéti — ím nedov., žível (ẹ í) 1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano 2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glédati — am nedov., gléj in glèj gléjte, stil. glédi glédite (ẹ ẹ̑) 1. upirati, usmerjati pogled kam: stala je in gledala; gledal je proti planinam; gledati na vse strani; gledati skozi okno; težko gledam v tako močno svetlobo; molčal je in gledal v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika